Kdo in kdaj potrebuje več vitaminov in mineralov?

Kdaj se potrebe po vitaminih in mineralih povečajo?

Pri nezadostnem vnosu vitaminov in mineralov s hrano: pri bolnikih s prehranjevalnimi motnjami, alkoholikih in pri različnih dietah, vegetarijancem, kadilcem, alkoholikom, kjer je dodatno prisoten še oksidativni stres, lahko prav tako primanjkuje raznih vitaminov in mineralov.

Pri povečanih presnovnih potrebah: v nosečnosti in med dojenjem, pri ženskah v rodni dobi ob močnih menstruacijah,  pri bolnikih ob večjih kirurških posegih, pri bolnikih s hudimi poškodbami, vnetji ali travmo.

Ljudje s srčno-žilnimi obolenji. Raziskave so pokazale, da je jemanje zadostnih količin antioksidantnih vitaminov C in E, betakarotena in vitaminov skupine B (B6, B12, folna kislina) obratno sorazmerno s tveganjem za srčno-žilna obolenja.

Starejši pri zmanjšani absorpciji, v procesu staranja potrebujejo več vitaminov antioksidantov ter kalija pri celiakiji, pri dolgotrajni driski. Ženskam v zrelih letih pogosto primanjkuje mineralov, predvsem kalcija, železa, magnezija in cinka. Tako pri moških kot pri ženskah se s starostjo povečujejo predvsem potrebe po vitaminih C in D in provitaminu betakarotenu.

Pri športnikih in rekreativcih pride do povečanega izločanja, in tudi sicer pri povečanih telesnih aktivnostih lahko pride do pomanjkanja, hranil in nekaterih vodotopnih vitaminov. Zmanjševanju nočnih mišičnih krčev, krčev v nogah, otrplosti rok, nekaterih oblikah nevritisa v okončinah.

Ljudje, ki jemljejo različna zdravila, pri jemanju estrogenov ali peroralnih kontraceptivov, pri dolgotrajnem zdravljenju z antibiotiki, pri dolgotrajnih infuzijah. Nekatera zdravila (npr. zdravila proti bolečinam, vročini, alergiji, hormonska kontracepcijska sredstva, antibiotiki, kortikosteroidi) onemogočijo absorpcijo hranil (vitaminov A, B, C, K, kalcija, magnezija, cinka, železa, inozitola) ali zmanjšajo sposobnost celic, da jih izrabi in tako zmanjšajo količino hranil.