Okrogle zgodbe – ZNEBITE SE KILOGRAMOV

Spoznajte zdravo pot hujšanja, na katero se je podala tudi Mojca. Seznanite se kako ji je uspelo!

Psiha mi ni dovolila shujšati

Mojca Špiljar, Starost: 37 let, Telesna višina: 162 cm, Največja telesna teža: 109 kg, Telesna teža zdaj: 61 kg
Način hujšanja: bariatrični poseg

Pred 8 leti sem rodila dvojčici, prekrasni punčki, danes že pravi punci. Po porodu sta bili depresija in huda utrujenost odlična podlaga za kilograme, ki so se počasi kopičili.

Preden sem zanosila, sem tehtala 67 kg. Med nosečnostjo sem se zredila le 18 kg. Po porodu, sem približno v treh letih prišla do 109 kg. Potem sem še dve leti prenašala to težo.

Pred tremi leti se mi je zazdelo, da je čas, da se moje življenje spremeni. Znova sem želela postati takšna, kot sem bila. Željo sem zaupala partnerju in dobila karto za fitnes. Nikoli nisem imela rada telovadbe, a karta za mesec dni je zadostovala, da sem ugotovila, da mi ta vrsta gibanja odgovarja. Fitnes sem obiskovala 9 mesecev, vsak dan po 2 uri. Shujšala nisem niti za en sam gram. Niti za en centimeter.

Šele nekaj let pozneje sem ugotovila, da je bila psiha tista, ki mi ni dovolila shujšati. Začela sem se spraševati, kaj je z mano narobe. Šla sem na pregled za ščitnico in v Maribor k endokrinologu. Zaupala sem mu, da bi rada izgledala kot nekoč (celo fotografijo sem mu pokazala). Predpisal mi je reductil, vendar so se po enem mesecu začeli močni stranski učinki (dvojni vid, močna vrtoglavica, nestabilnost) in sem ga prenehala uživati.

Nato mi je zdravnik predlagal bariatrični poseg. Razložil mi je delovanje traku na debelost. Ker je v meni tlela neizmerna želja po nekdanjem izgledu, sem pristala tudi na to, saj nikakor nisem mogla shujšati. Odšla sem k dr. Branetu Breznikarju, v Slovenj Gradec. Operirana sem bila 24. 8. 2007. Operacijo sem prenesla dobro, res je bilo nekaj bolečin in nespečnosti, a to sem vzela v zakup, ker sem se sama tako odločila. Ko sem tako mimogrede izgubila prvih 10 kg (kar ušli so mi), sem bila zelo zadovoljna. V letu in pol sem prišla na 66 kg.

Že mesec in pol po operaciji, sem spet začela hoditi na fitnes. Najprej sem začela s kardio vadbo, postopoma še z ostalim. Ko sem ugotovila, da se mi je teža ustavila, sem začela hoditi še 3-krat na teden v savno. Res sem dala vse od sebe, da bi čim prej prišla v nekdanjo formo.

Po 2 letih, sem se odločila še za rekonstrukcijo kože. Oktobra 2009 mi je dr. Krešimir Božikov naredil rekonstrukcijo trebuha in dvig dojk in lani, 16. avgusta, še operacijo odvečne kože na nogah, tako da sem popolnoma prenovljena. Če bi morala še enkrat iti po isti poti, bi šla brez oklevanja. Življenje se mi je popolnoma obrnilo – na boljše, seveda.

Še vedno mi manjka pikica do tiste končne samozavesti. Ko pridem v trgovino in bi si rada kupila res nekaj posebnega, še nimam poguma za popolno preobrazbo. Vedno potrebujem nekoga ob sebi, ki potrdi, da lahko nekaj resnično oblečem. Debelost se je tako močno zasidrala v mojo podzavest, da bom potrebovala kar nekaj časa, da se je znebim. Počasi začenjam dojemati, da sem ta oseba res jaz. No, poleti bom dobila še to zadnjo piko in moja samozavest res ne bo več trpela.

Pitje vode je marsikaj spremenilo. Prej je nikoli nisem pila, včasih sem bila tudi ves dan brez vode. Po operaciji spijem do 1,5 l vode ali čaja na dan. Stekleničko imam vedno s seboj. Požirki vode me večkrat rešijo pred lakoto. Še bolje je, ko pijem hladne beljakovinske napitke, ker preprečijo občutek lakote. Ko pridem do hrane, sem zelo pazljiva, da ne pojem preveč, da preprečim bolečine v želodcu in slabo počutje.

Vsak dan jemljem vitamine in minerale. Operacija želodca povzroči spremembo prebavnih procesov. Prebavni trakt ni več sposoben primerno delovati. To privede do zmanjšanje absorpcije vitaminov in mineralov. Pomanjkanje vitaminov lahko povzroči motnje presnove in številne bolezni. Zato je po operaciji nuno potrebno jemati vitamine in minerale.

Zdaj imam po 6 obrokov na dan. Jutro obvezno začnem z ananasom, včasih se pregrešim, privoščim si piškot, sladoled ali čokolado. A to so izjeme. Držim se priporočila dr. Breznikarja: »Pomembno je, ob kateri uri ješ, katero hrano.« Dopoldne zaužijem vitamine in bolj tekočo hrano (hladne ter vroče beljakovinske napitke), da spravim iz sebe vse, kar sem pojedla dan poprej. Do kosila popijem tekoči jogurt, za kosilo še vedno marsikatero hrano zmešam, okoli 15. ure pojem jabolko, sledi kakšen sadni jogurt, zvečer pa kalcij in običajno sir (5 dag), ki je zame prava poslastica.
Do tega, da bi se povrnila v nekdanjo formo, sta me pripravili moji hčerki. Ko sta bili stari 5 let, sta znanje zajemali z veliko žlico, jaz pa nisem imela moči, da bi se z njima ukvarjala. Tako sem se odločila, da nekaj naredim iz sebe, da jima bom res lahko dobra mama v vseh pogledih. Nikoli, res nikoli nista imeli pripomb na moje kilograme, a kot mama vem, da je vsak otrok toliko bolj ponosen na svojo mamo, če je lepa. Ko grem s puncama na sprehod, ljudje, ki nas ne poznajo, rečejo, da smo sestre. »Jaz sem njihova mami!« rečem. Takrat se začnem zavedati, kaj sem naredila zase.

Lahko vam pomagam

Mogoče mi kdo zavida, a jaz pravim, da je velika prednost v tem, da sem lahko uspela skrbeti zase. To, kar sem sama dosegla, želim povedati ljudem, jim pomagati. Resnično sem pripravljena deliti svojo izkušnjo z vsemi, nuditi pomoč, svetovati, vreči rešilno bilko, da boste lahko izplavali iz težav, ki vam jim jih povzročajo kilogrami. Vse da, rabite le eno oporo.
V težkih trenutkih me lahko pokličete na 051 346 447.