4 področja, ki vplivajo na mikrobiom lasišča za močne in zdrave lase
Lasišče
Morda poznate črevesni mikrobiom in morda tudi kožni mikrobiom. Ali ste vedeli, da ima lasišče tudi svoj edinstven mikrobiom?
Podobno kot pri koži ima lasišče pomembno vlogo pri pregradni funkciji, zaščiti in razstrupljanju. Pravzaprav je lasišče mesto, kjer se izloči veliko toksinov.
Motnje mikrobioma lasišča lahko povzročijo srbeče in neprijetno lasišče. Oglejmo si štiri stvari, ki lahko vplivajo na ravnovesje mikrobioma lasišča in na splošno zdravje las.
1. Povezava črevesje-lasišče
Glede na to, da sta prebavni trakt in lasišče oblikovana zarodkovno iz iste zarodne plasti, tkiva ektoderme, ne preseneča, da številni isti dejavniki, ki vplivajo na črevesni mikrobiom, tudi oblikujejo lasišče: način življenja, okolje, higiena in prehrana.
Povezava med čustvenimi motnjami (tj. stresom) in zunanjimi sprožilci (tj. življenjskim slogom) s spremembo sestave črevesja je v literaturi dobro uveljavljena. Neravnovesja v črevesni flori (disbioza) in preobčutljivost pregrade so najpogostejša dokumentirane spremembe.
Prisotnost škodljivih bakterij v črevesju lahko povzroči kopičenje toksinov pri dostopu do sistemske cirkulacije. Toksini lahko vplivajo na lasišče in kožo na enak način kot črevesje, torej na spremembe v celični strukturi.
2. Življenjski slog
Disbioza in črevesna hiperprepustnost lahko aktivirata imunski sistem. Spomnite se, da imunski sistem uporablja vnetne citokine za boj proti vsemu tujemu, ki je vstopilo v telo. Te spremembe lahko sprožijo številna dermatološka stanja na lasišču. Mnoge življenjske navade, kot sta kajenje in/ali običajna ameriška prehrana, lahko povzročijo in pospešijo ta stanja.
3. Stres
Stres povečuje kortizol, hormon, ki se običajno uporablja le, ko telo zazna nevarnost. Ko se kortizol sprosti, spremeni fiziologijo telesa, da se to pripravi na preživetje. Kortizol povzroča višji krvni tlak in zvišuje krvni sladkor, da nahrani mišice.
4. Izdelki za osebno nego
Kar zadeva vašo osebno rutino za nego las, obstaja več dejavnikov, ki lahko privedejo do motnje mikrobioma lasišča. Na primer česanje lasišča pri umivanju las, kopičenje izdelka in uporaba agresivnih izdelkov, ki vsebujejo kemikalije.
Nekatere kemične sestavine, ki jih najdemo v izdelkih za lase, so lahko strukturno podobne človeškim hormonom in dokazano motijo receptorska mesta ter povzročajo opustošenje endokrinega sistema.
Namigi
Tukaj je nekaj nasvetov za ohranjanje zdravja las – znotraj in zunaj.
Prehrana/ dieta: uživajte živila, ki podpirajo zdravo prebavo in hranijo prijazne bakterije. Poskusite dobiti raznoliko sveže sadje in raznovrstno zelenjavo, polnozrnate izdelke in živila z visoko vsebnostjo dobrih maščob. Izogibanje se sladkorju, mlečnim izdelkom in pšenici.
Vaja: Redna vadba z nizko intenzivnostjo je koristna, saj izboljša prekrvavitev po telesu in zniža stresni hormon, kortizol.
Probiotiki: Ker toliko dermatoloških stanj izvira iz črevesja, bodo vsi vaši koraki k izboljšanju črevesnega zdravja prispevali k splošnemu izboljšanju. Dopolnjevanje s kakovostnim probiotikom je lahko preprost, a učinkovit način za zdravje svojega lasišča.
Esencialne maščobne kisline: Omega-3 maščobe bodo pomagale lasišču, ki je suho in srbi, saj prispevajo k proizvodnji sebuma v telesu.
Vitamini B: Biotin in B3 imata koristno vlogo pri ohranjanju zdravih las in lasišča, medtem ko sta B6 in B12 bistvena za podporo strukture las.
Stres: Sposobnost obvladovanja stresa je pomembna, saj prispeva k neravnovesju črevesnih mikrobiomov. Poiščite tehniko, ki vam najbolj ustreza, na primer meditacijo, hojo ali jogo.
Danes se pogovorite s svojim zdravnikom, da ugotovite, ali vam lahko koristi mikrobiom lasišča in katera naravna zdravila ustrezajo vašim posebnim potrebam.
Za druge splošne teme dobrega počutja obiščite naš Blog.
Avtor: Malisa M. Carullo, mag.
Reference:
1. Kuo-Feng Huang et al. Experimental Dermatology. 2017, Letters to the Editor pp. 835-837.
2. Polak-Witka K et al. Experimental Dermatology. 2019;1-9.
3. Rodrigues H. Vet Dermatol. 2017;28(1):60–e15.
4. Saxena R et al. Sci Rep. 2021;11(1):7220.
5. Saxena R et al. Front Cell Infect Microbiol. 2018;8:346.
6. Basso JC et al. Brain Plasticity. 2017;2(2):127-152.
7. Le Floc’h et al. J Cosmet Dermatol. 2015;14(1):76-82.
8. Marchand WR. J Psychiatr Pract. 2012;18(4):233-252.
Malisa M. Carullo, BSc, MSc, ND
Malisa M. Carullo, univ. je dokončala magisterij iz biologije na Univerzi v Ottawi s poudarkom na genetiki in molekularni evoluciji. Malisa se veliko osredotoča na biološko medicino, zdravljenje kroničnih bolezni in na zdravo obvladovanje staranja. Njeni interesi vključujejo endokrinologijo, kronične okužbe in mešanje naturopatske medicine s športno medicino. Trenutno dela na področju kliničnih raziskav v podjetju Metagenics.